DRUŽBENO IN ZGODOVINSKO OZADJE TER HISTORIAT MIGRACIJSKIH PROCESOV V NADIŠKI BENEŠKI SLOVENIJI

Izseljevanje po drugi svetovni vojni

Izrazit proces izseljevanja, ki se nadaljeval takoj po drugi vojni, je potrebno na eni strani razumeti kot nadaljevanje tendenc, ki so botrovale emigracijskim procesom pred drugo svetovno vojno; te se vežejo predvsem na »težke« oziroma, kot opisujejo nekateri avtorji, »krizne« družbeno-gospodarske razmere v (Nadiški) Beneški Sloveniji in v Furlaniji nasploh. Tudi časopis Messaggero Veneto, ki je še dolgo po drugi svetovni vojni veljal za »režimsko trobilo« (takrat vladajoče krščanske demokracije) in mu tako (najverjetneje) ni bilo v interesu, da načenja probleme, za katere naj bi (med drugim) skrbel državni aparat, je pisal, da »… prebivalstvo nadiških dolin živi v izrazito neugodnih razmerah« (Anon., 1956b, str. 1). Gospodarstvo, ki je temeljilo skoraj izključno na obdelavi zelo razdrobljenih površin (57,6% lastnikov je posedovalo manj kot hektar obdelovalne zemlje), je omogočalo zelo malo dohodkov: tako leta 1952 kar 4,46% posestev v nadiških dolinah ni dajalo nikakršnega dohodka, 92,67%  posestev je prinašalo letno 12.000 lir in le 0,14% jih je nudilo dohodek, višji od 36.000 lir. Za  primerjavo navedimo višino povprečnega letnega dohodka v Furlaniji (v pokrajini Videm in Pordenone), ki je v istem letu znašala 162.000 lir, kar je takrat predstavljalo 79,2% vseitalijanskega državnega povprečja  (Komac, 1990, str. 125). 
Na drugi strani sta za jakost in smer izselitvenih tokov v Beneški Sloveniji po drugi svetovni vojni bili ključni dve vrsti državnih ukrepov oziroma posegov (o katerih bomo več spregovorili v nadaljevanju). Prvi, neposredni ukrep na državno politiko izseljevanja sega v leto 1947, ko je italijanska vlada izvedla devalvacijo valute, zaradi česar je državno gospodarstvo zabredlo v dolgo depresijo, ki jo je vlada reševala s programiranim odlivom delovne sile. Vpliv na izseljevanje pa so prav tako, sicer posredno, imeli tudi zakoni, namenjeni usmerjanju prostorskega razvoja v gorskih območjih, ki so bolj ali manj načrtno povzročali praznjenje Beneške Slovenije.
Seveda ostaja še cel kup vzrokov, med katerimi je potrebno nakazati tudi nekatere bolj »subjektivne« ali »manj opazne« narave, ki so oblikovali splošno družbeno-kulturno »klimo« v izvornem prostoru: izseljevanje je po izrazitem izseljenskem obdobju med svetovnima vojnama prešlo v ekonomsko logiko vsaj določenega dela prebivalstva; močno se je začela krhati avtoriteta patriarhalne družine, kar je imelo velik vpliv na opuščanje osrednje dejavnosti Beneških Slovencev – kmetijstva in posredno s tem tudi na izseljevanje; oblikovanje »nove« državne meje (ki je bila vsaj v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni zelo zaprta in ideološko ter simbolično zelo »obremenjujoča«) in »težke« družbeno-gospodarske razmere so poudarile občutek perifernosti; stopnjeval se je politični  in nacionalistični pritisk, ki se je najbolj jasno kazal v terorju tako imenovanih »trikoloristov« in kasneje »patriotov« itd.

Uvod

Izseljevanje pred prvo svetovno vojno

Izseljevanje v obdobju med svetovnima vojnama

Izseljevanje po drugi svetovni vojni

Zakoni namenjeni usmerjanju prostorskega razvoja v (Nadiški) Beneški Sloveniji

Posledice izseljevanja na demografski, socialni in gospodarski podobi Nadiške Beneške Slovenije

Migracija in etno-razvoj Beneških Slovencev