VENČESLAV ŠPRAGER

Rodil se je leta 1932 v Pertočah na Goričkem. Leta 1951 je maturiral na ptujski gimnaziji in leta 1957 diplomiral na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Od leta 1962 živi v Nemčiji. Med drugim je poučeval na Državni visoki šoli za upodabljajočo umetnost v Braunschweigu ter umetnostno zgodovino na več kot petnajstih nemških ljudskih univerzah. Od 1983 do upokojitve leta 1997 je bil mestni arhitekt v Moosburgu pri Münchnu, v letih 1991–97 pa tudi pogodbeni predavatelj za arhitekturo okolja na Visoki strokovni šoli v Freisingu.

Svoja slikarska dela in grafike je predstavil javnosti na 20 samostojnih razstavah in okoli 60 skupinskih, največ v Nemčiji; posamezne razstave je imel tudi v Avstriji (na Dunaju in v Gradcu), v Švici, Liechtensteinu in Italiji, v Sloveniji pa v Kopru, Ormožu, Radencih, Murski Soboti, Krškem in Ljubljani.

Poleg prispevkov v literarnih revijah in antologijah je v slovenščini in nemščini objavil štiri pesniške zbirke (eno nemško, dve dvojezični ter eno trojezično, tudi v italijanščini), zbirko kratke proze v nemščini ter dva romana, zadnjega v obeh jezikih.

O svojih občutkih, družini in odnosu do preteklosti Venčeslav Šprager ne govori rad pred kamero. O Špragerjevem notranjem življenju pripovedujejo njegova literarna in likovna dela. Njegova življenjska zgodba, ki jo umetnik predstavi v tem dokumentarnem prispevku, je zreducirana na dejstva. Ta pa pričajo o dinamični izseljenski usodi in neusahljivi ustvarjalni energiji.

LITERARNO DELO VENČESLAVA ŠPRAGERJA (Janja Žitnik Serafin)